Med precej priljubljene postopke za obdelovanje kovin se zagotovo prišteva tudi elektroerozija. Ta se torej praviloma uporablja za izdelovanje orodij ter sestavnih delov za konstrukcije, kjer so potrebni trdi materiali. Za slednje velja, da bi jih z drugimi vrstami postopkov težko ali pa sploh ne mogli izdelati.
Na sploh pa se elektroerozija najpogosteje uporablja pri izdelavi kovaških utopov, form za plastične mase, žigov, matric za štancanje, vlečnih čeljusti. Obenem pa je takšen proces izjemno ugoden tudi za obnavljanje ali pa za korekcijo že obstoječih orodij.
Najvidnejše prednosti, ki jih prinaša elektroerozija
Na sploh ima elektroerozija v primerjavi z drugimi postopki številne prednosti. Ena od ključnih je zagotovo ta, da trdnost in trdota materiala obdelovanca nista odločilni veličini pri sami obdelavi. S pomočjo takšnega postopka se lahko izdelajo tudi zelo zapletene geometrijske oblike, ki jih torej praviloma z običajnimi postopki ne moremo.
Prav tako nam elektroerozija zagotavlja, da relativno lahko vrtamo tudi ukrivljene vrtine. Obdelovanec lahko toplotno obdelamo, in to že pred končnim oblikovanjem na mero.
Orodje med procesom obdelave ni v fizičnem stiku z obdelovancem
Pomembna lastnost, ki je značilna za elektroerozijo, je tudi ta, da orodje med samo obdelavo ni v fizičnem stiku z obdelovancem. Posledično torej ne povzroča notranjih napetosti zaradi plastičnih ali pa elastičnih mehanskih deformacij. Vsekakor pa se pri tem vendarle ne moremo izogniti napetosti, ki se pojavlja kot posledica toplotnih vplivov pa tudi samega ohlajanja.
Posebno področje raziskav pri postopku, kot je elektroerozija, pomeni kakovost površin. Na samo natančnost obdelave torej lahko izjemno vplivajo raztezanje orodja zaradi sprememb temperature, stabilnost stroja, način vodenja elektrode.
Na delovno režo pa na primer lahko vplivajo električni parametri pa tudi način izpiranja erodiranih delcev. Kakovost površine je torej predvsem odvisna tudi od vrste električnih impulzov, seveda tudi od odjema.